Odločitve sodišč niso vedno po volji vseh udeležencev v postopku. Pravni red zato strankam, ki se z odločitvijo sodišča ne strinjajo, zagotavlja pravna sredstva, s katerimi lahko argumentirano izpodbijajo odločitev v za to predpisanih postopkih. Utemeljene in argumentirane kritike, pa čeprav so ostre in neposredne, vendar kljub temu izražene na dostojanstven način, sodniki sprejemamo in jih tudi upoštevamo. Ko pa udeleženci v postopku z namenom vplivanja na odločitev posameznega sodnika začno izrekati resne grožnje z napadom na sodnika ali celo uporabljati nasilje nad sodnikom ali njegovimi družinskimi člani, to pomeni napad na pravno državo.

Sodniki smo pri opravljanju sodniške funkcije vezani le na ustavo in zakone (125. člen Ustave Republike Slovenije). Vezanost zgolj na ustavo in zakone zagotavlja neodvisnost sodnikov, ki pa ni privilegij sodnikov, temveč pravica državljanov, saj jim zagotavlja nepristranost sprejete odločitve. Temeljno načelo sodobnih demokratičnih držav je spoštovanje sodnih odločb, čeprav se posamezni udeleženci postopkov z njimi ne strinjajo. Pri tem poudarjamo, da udeleženci lahko zgolj z aktivnim sodelovanjem v sodnih postopkih, ne pa z ignoriranjem le-teh, bistveno prispevajo k hitrejši in pravičnejši odločitvi sodišča.

Grožnje sodnikom ter celo napadi nanje, sodnikov ne bodo odvrnila, da bomo še naprej svoje delo opravljali skladno z našo prisego, to je zavzeto, pokončno, nepristrano ter v skladu z Ustavo in zakoni.

„Vzemimo še drug primer – brezobzirno kritiziranje pravosodja, kar večkrat slišimo, in ki je postalo neke vrste moteča in trdovratna značilnost javnega razpravljanja in politike pri nas. Tudi ta ogroža avtoriteto sodišč, s tem pa seveda tudi enega od temeljev vladavine prava in pravne države. Svoj vrhunec ta cinični odnos do prava doživlja v primerih, ko se nosilci politične ali gospodarske moči znajdejo v položaju obtožencev ali obsojencev. V takih primerih večkrat slišimo napadalne izjave o domnevnih zarotah, v katerih naj bi sodelovalo sodstvo. Take napade na sodstvo in na načelo vladavine prava je treba odločno zavrniti in vedno znova poudarjati nujnost spoštovanja načela neodvisnosti pravosodja.“

Napad na sodnika pomeni resno opozorilo na nespoštovanje institucij sistema in temeljev demokracije. Nasilno dejanje v pretekli noči opozarja, da uresničitev grožnje z bombnim napadom na hišo sodnice jeseni lansko leto ni bil le osamljen primer. Očitno gre za pojave širših razsežnosti, ki terjajo takojšnjo poglobljeno obravnavo in ukrepanje.

Sodniki so pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni, vezani so le na ustavo in zakon (125. člen Ustave Republike Slovenije). Neodvisnost ni privilegij sodnikov, pač pa je pravica državljanov, ki jim zagotavlja nepristranost sprejete odločitve. Slednja ni vedno po volji udeležencev v postopku. Eno od temeljnih načel sodobnih demokratičnih držav je prav spoštovanje sodnih odločb, čeprav se udeleženci postopkov z njimi ne strinjajo. Jim pa pravni red zagotavlja pravna sredstva, s katerimi lahko argumentirano izpodbijajo odločitev v zato predpisanih postopkih.

Tudi takšna dejanja pa sodnikov ne bodo odvrnila, da bi svoje delo, kot do sedaj, tudi v bodoče opravljali pokončno v skladu z Ustavo in zakoni - kot smo prisegli.

Slovensko sodniško društvo

Sodniki so pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni, vezani so le na ustavo in zakon (125. člen Ustave). Ustava RS pa v 134. členu tudi zagotavlja, da nikogar, ki sodeluje pri sojenju, ni mogoče klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odločanju v sodišču. Zato je očitek sodelovanja pri odločanju v konkretni zadevi grob poseg v funkcionalno neodvisnost sodstva in bi v skrajni obliki lahko pomenilo politično kontrolo sodnikov pri njihovem odločanju. Sodnik je namreč funkcionalno neodvisen le, če lahko vrši prosto presojo in odloča, tudi nasprotno od tistega, kar menijo drugi sodniki ali politiki. Na ta problem je Slovensko sodniško društvo opozorilo v odzivu na neizvolitev ustavne sodnice prof. dr. Mirjam Škrk za članico Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu.

Neodvisnost ni privilegij sodnikov, pač pa je pravica državljanov, ki jim zagotavlja nepristranost sprejete odločitve. Slovensko sodniško društvo ob tem pričakuje, da bo dozorelo spoznanje, da neodvisnost sodstva od politične oblasti ni le v interesu tistih, ki uveljavljajo pravico do sodnega varstva svojih pravic, ampak tudi v interesu politične oblasti same.

Izjava v .pdf formatu

Slovensko sodniško društvo

Celotno besedilo vabila si lahko preberete s klikom na povezavo.

Tak napad na sodnika pomeni resno opozorilo na nespoštovanje institucij sistema in na krizo vrednot v družbi, ki terja poglobljeno obravnavo. Nasilno dejanje v pretekli noči potrjuje, da se do sedaj največkrat, sicer verbalne grožnje z napadom na življenje in telo sodnikom v zvezi z njihovim delom, uresničujejo.

Sodnici in njeni družini v teh težkih trenutkih izrekamo vso podporo.

Tudi takšna dejanja sodnikov ne bodo odvrnila, da bi svoje delo, kot do sedaj, tudi v bodoče opravljali pokončno v skladu z Ustavo in zakoni, kot smo prisegli.

Slovensko sodniško društvo

Resolucijo si lahko preberete v slovenskem ali v angleškem jeziku.

Stavkovne zahteve niso izpolnjene in stavkovni odbor ni dobil nobene resne ponudbe, kar kaže na popolno ignoranco drugih dveh vej oblasti v razmerju do sodne veje oblasti, ki jim očitno delovanje sodne veje oblasti in pravne države ni v interesu. Hkrati je stavkovni odbor ocenil, da trenutno ni primeren čas za zaostrovanje stavke, zato bo sodniška stavka še naprej potekala v enaki obliki kot doslej, torej, da sodniki izpolnjujemo pričakovani obseg sodnikovega dela in poleg tega opravljamo še vse nujne zadeve, ki so določene v raznih zakonih in so navedene v sklepu o začetku stavke.

Stavkovni odbor

predsednica

Janja Roblek

Takšno ravnanje je nesprejemljivo, saj pomeni nespoštovanje ustavnih načel neodvisnosti sodstva in delitve oblasti, ki pomenita temelj pravne in demokratične države.

Avstrijske kolegice in kolegi menijo, da je primerno nagrajevanje za neodvisnost sodniškega poklica zelo pomembna. Na to so izrecno opozorili že na srečanju z ministrom za pravosodje in s kolegi. Avstrijsko združenje sodnic in sodnikov poziva ministra za pravosodje dr. Lovra Šturma, sklicujoč se na dobre in kolegialne odnose tako s kolegi sodniki kot tudi z ministrom dr. Lovrom Šturmom, naj podpre slovensko sodstvo, pri čemer bo ta podpora v največji možni meri tudi pot za zmanjšanje sodnih zaostankov.

Združenje avstrijskih sodnic in sodnikov izraža slovenskim kolegicam in kolegom solidarnost pri uveljavljanju upravičenih zahtev.

Pojasnilo:

Izjava podpore Avstrijskega sodniškega združenja je bila dne 10.6.2008 poslana tudi Evropskemu in Mednarodnemu sodniškemu združenju in je objavljena v vseh avstrijskih medijih ter tudi na spletni strani Avstrijskega sodniškega združenja. Dne 11.6.2008 je bila poslana tudi ministru za pravosodje dr. Lovru Šturmu.

Izjavo avstrijskih sodnikov v nemškem jeziku si lahko preberete tukaj.

• predsedniku Evropske komisije g. Barrosu, predsedniku Evropskega parlamenta Hansu Gertu Pötteringu, g. Barrotu, novemu komisarju za področje pravice svobode in varnosti, g.Davisu, generalnemu sekretarju Sveta Evrope v Strasbourgu, ter predsedniku države dr. Danilu Türku, predsedniku parlamenta dr. Francetu Cukjatiju, predsedniku vlade Janezu Janši in ministru za pravosodje dr. Lovru Šturmu.

Resolucijo v angleškem jeziku si lahko preberete tukaj.

RESOLUCIJA

Evropskega sodniškega združenja,

sprejeta dne 23. maja 2008

v Turku-ju na Finskem

Slovensko sodniško društvo je Evropsko sodniško združenje v okviru rednega letnega zasedanja v Turku-ju na Finskem ponovno seznanilo s situacijo glede vprašanja sodniških plač v Republiki Sloveniji. Slovensko sodniško društvo je član Evropskega sodniškega združenja.

V poročilu Slovenskega sodniškega društva je med drugim zapisano, da vlada in parlament ne spoštujeta odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije iz decembra 2006, ki je plačno reformo, v delu, ki zadeva sodnike razglasila za neustavno.

Evropsko sodniško združenje je ugotovilo:

1. prejemki sodnikov v Republiki Sloveniji ne ustrezajo bremenu njihove odgovornosti in niso uravnotežena s prejemki funkcionarjev drugih dveh vej oblasti,
2. plačna reforma v Republiki Sloveniji je v delu, ki se nanaša na sodnike pomenila zmanjšanje nagrajevanja sodnikov, med tem ko so se dvignile plače javnih uslužbencev, kar je ustvarilo nesprejemljivo neravnotežje.

Evropsko sodniško združenje poudarja pomen spoštovanja in upoštevanja obveznosti, ki izhajajo iz naslednjih pravnih instrumentov, ki med drugim zagotavljajo tudi finančno neodvisnost sodnikov. Ti mednarodni dokumenti in načela so med drugim:

Načelo III 1.b Priporočila št. R (94) 12 Odbora ministrov Sveta Evrope: „Sodnikovo plačilo mora biti zagotovljeno z zakonom“ in „ustrezati dostojanstvu poklica in bremenu njegove odgovornosti“.

Točka 61. Mnenja št. 1 Posvetovalnega sveta Evropskih sodnikov (CCJE): „CCJE v celoti podpira stališče, ki izhaja iz Evropske listine (v načelu 6.1.)“.

Načelo 6.1. Evropske listine o položaju sodnikov: „Sodniki, ki izvršujejo svojo sodniško funkcijo kot svoj poklic, so upravičeni do plačila (nagrade), ki je zagotovljena v takšni višini, da jih varuje pred vsemi pritiski, ki bi utegnili vplivati na njihove odločitve in še bolj splošno, na njihovo ravnanje v postopkih, pri čemer je potrebno zagotoviti njihovo neodvisnost in nepristranskost“.

Člen 13 Univerzalne sodniške listine, ki jo je sprejelo Mednarodno sodniško združenje v letu 1999: „ Sodnik mora prejeti zadostno plačilo, ki varuje njegovo popolno ekonomsko neodvisnost. Plačilo ne sme biti odvisno od rezultatov sodnikovega dela in v času trajanja njegove sodniške službe ne sme biti zmanjšano“.

Člen 8 Evropske sodniške listine (ki jo je sprejelo Evropsko sodniško združenje v letu 1998): „Sodniške plače morajo biti takšne, da sodnikom zagotovijo resnično ekonomsko neodvisnost in ne smejo biti zmanjšane v času trajanja sodniške službe“.

Evropsko sodniško združenje je globoko zaskrbljeno zaradi nespoštovanja odločbe Ustavnega sodišča s strani Vlade in Parlamenta, v delu, ki zadeva sodnike, kar pomeni podcenjevanje vloge sodnikov in kršenje načela delitve oblasti.

Evropsko sodniško združenje od Vlade in Parlamenta Republike Slovenije zahteva, da izvršita odločbo Ustavnega sodišča in mednarodne obveznosti, ki zadevajo nagrajevanje sodnikov in vzpostavita sistem sodniških plač, ki bo uravnotežen.

Evropsko sodniško združenje poudarja, da bo načelo delitve oblasti v zadostni meri spoštovano le ob zagotovitvi ustreznega nagrajevanja.

Evropsko sodniško združenje podpira prizadevanja slovenskega sodstva za dosego zgoraj navedenih ciljev.

Glavni odbor Slovenskega sodniškega društva je na seji dne 18.4.2008 določil program letošnjih Dnevov slovenskega sodstva, ki bodo potekali v petek 13.6. in v soboto 14.6.2008 v Postojni.

V petek, 13.6.2008 bo ob 10.00 uri (!) potekal strokovni posvet z naslovom: »Civilna in kazenska odgovornost sodnika«. K sodelovanju na posvetu smo povabili predstavnika Evropskega sodniškega združenja Bjorna Solbakenna in dr. Ernsta Markla, sodnika na Sodišču evropskih skupnosti v Luxemburgu prof.dr. Marka Ilešiča, predsednika Vrhovnega sodišča RS Franca Testena, predsednika Zveze društev pravnikov Lojzeta Udeta, ministra za pravosodje prof. dr. Lovra Šturma, predsednika Sodnega sveta prof. dr. Janeza Kranjca, dr. Špelco Mežnar iz Pravne fakultete v Ljubljani in prof. dr. Ivana Beleta iz Pravne fakultete v Mariboru. Okroglo mizo bom moderirala Janja Roblek. Še pred začetkom okrogle mize ob 10.00 uri bo zbrane sodnike nagovoril predsednik republike prof. dr. Danilo Türk.

Zaradi protokolarnih zahtev vljudno prosim za točnost, torej se registrirajte pravočasno, saj najkasneje 10 minut pred napovedanim časom ne bo več možen vstop v dvorano Jamskega dvorca, kjer bo prireditev potekala!

Ob 13.00 uri bo izredni občni zbor SSD, popoldne pa športne aktivnosti (mali nogomet, odbojka in tenis). Tisti sodniki, ki boste sodelovali pri športnih aktivnostih, čim prej oblikujte ekipe. Za natančna pojasnila se obrnite na predsednika športne sekcije SSD sodnika Franca Rupreta, tel. št. 01/366 44 23. Ogled Postojnske jame s krajšim koncertom za vse udeležence bo ob 17.00 uri. Zvečer večerja in družabno srečanje.

V soboto 14. junija 2008 bo od 10.00 ure (predvidoma dve šolski uri) potekalo delo po delavnicah in sicer:

• Civilna sekcija (tudi delovno pravna)
  Predavanje Bojane Jovin Hrastnik: »Novosti v pravu Evropske Unije na področju civilnega prava«;
• Gospodarska sekcija:
  Predavanje Vladimirja Balažica: „Novosti insolvenčnega zakona (ZFPIPP)«;
• Kazenska, mladoletniška in preiskovalna sekcija:
  Predavanje Petra Pavlina: »Varstvo osebnih podatkov in sodna veja oblasti s posebnim poudarkom na kazenskem sodstvu« in
• Upravno pravna sekcija:
  Predavanje dr. Boštjana Zalarja: »Novosti v pravu Evropske unije na področju upravnega prava«.

Ob 12.30 uri bo sledil piknik v parku Postojnske jame.

Dnevi slovenskega sodstva so uvrščeni kot uradno potrjeni izobraževalni dnevi s strani Centra za izobraževanje v pravosodju za leto 2008.

Vsi člani Slovenskega sodniškega društva ste prijazno vabljeni, da se Dnevov udeležite in s svojo udeležbo pripomorete k uspešni izvedbi.

Rezervacija nočitev na naslov: Turizem Kras – Služba rezervacij, telefonska štev. 05/7000 100 ali na elektronski naslov: sales.dpt@turizem-kras.si

Pri rezervacijah se sklicujte na Dneve slovenskega sodstva, ker so vse kapacitete rezervirane prav za to prireditev. Na voljo so sobe v hotelu Jama in hotelih v mestu Postojna.

Glede na omejenost nočitvenih kapacitet vas prosim, da se organizirate tako, da izberete tudi dvoposteljne sobe, da bi na ta način čim več udeležencev bilo v hotelu neposredno ob Jamskem dvorcu, kjer poteka strokovni del srečanja.

Cena s popustom za dvoposteljno sobo z zajtrkom stane 27 EUR, za balkonsko sobo 32 EUR, doplačilo za enoposteljno sobo pa 10 EUR. K ceni bo prišteta še turistična taksa 1,01 EUR na osebno.

Svojo udeležbo prijavite tajnici društva ge. Majdi Bobnar na telefon štev.: 01/366 44 11, fax: 01/366 45 64 ali na elektronski naslov majda.bobnar@sodisce.si.

Hkrati s prijavo udeležbe ga. Bobnar sporočite tudi ali se boste udeležili slovesne večerje in piknika. Tako večerja kot piknik bosta plačana s strani društva, nočitve pa plačate sami ali sodišča. Hoteli sprejemajo naročilnice sodišč.

Med okroglo mizo in občnim zborom bo le odmor za kavo in prigrizek, kosilo ni predvideno.

Lepo vas pozdravljam in se iskreno veselim srečanja z vami.

Predsednica

Slovenskega sodniškega društva

Janja Roblek

 po sedežih:

• okrožnih sodišč,
• večjih okrajnih sodišč,
• višjih sodišč in
• Vrhovnega sodišča RS ter
• specializiranih sodišč in zunanjih oddelkih specializiranih sodišč

z naslednjim Dnevnim redom:

1. izjava glede namena in razlogov protestnega zbora;
2. pismo, poslano evropskim komisarjem in pravosodnim ministrom držav članic EU;
3. razprava s predlogi za nadaljnje oblike protestov.

Za izvedbo protestnih zborov se zadolžijo člani Izvršnega, Glavnega odbora in Posebnega odbora SSD, ki je bil imenovan na zadnjem izrednem občnem zboru dne 5.3.2008.

PREDSEDNICA

SLOVENSKEGA SODNIŠKEGA DRUŠTVA

JANJA ROBLEK

ker se številni obračate na društvo z vprašanji, kako je z vlaganjem tožb na Upravno sodišče, vam sporočam sledeče:

Sodni svet ima kot upravni organ 60 dni časa za odločitev. Če v roku 60 dni od dneva vložitve pritožbe Sodni svet ne bo odločil, potem je potrebno pisno priporočeno s povratnico pozvati Sodni svet naj o pritožbi zoper odločbo o plači odloči v nadaljnjih 7 dneh. Če tudi v nadaljnjih 7 dneh Sodni svet ne bo izdal odločbe s katero bo odločil o pritožbi sodnika zoper odločbo o plači, potem so šele izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe na Upravno sodišče.

Slovensko sodniško društvo pripravlja vzorec tožbe, kjer bodo navedene zlasti tiste kršitve, ki pomenijo kršitev Ustave in tudi nekatere druge očitne kršitve, ki jih je Sodni svet zagrešil pri izdaji odločb o plači sodnikom. Poleg navedenih kršitev mora še vsak sodnik sam, če bo v svoji odločbi ugotovil še kakšno drugo kršitev, navesti tudi to. Vzorec tožbe na Upravno sodišče boste prejeli v roku 14 dni.

Upam, da je gornji zapis dovolj jasen, v primeru da so v zvezi s tem še kakšne nejasnosti, sem vam z veseljem na voljo za pojasnila.

S spoštovanjem.

Janja Roblek

predsednica Slovenskega sodniškega društva

Slovensko sodniško društvo ugotavlja, da so se razmere oziroma pogoji za delo sodnikov poslabšali in da zahteve izrednega občnega zbora Slovenskega sodniškega društva z dne 21.3.2006 niso bile uresničene. Nasprotno. Glavni odbor SSD ugotavlja, da odločba Ustavnega sodišča RS, ki je ugotovila znižanje plač sodnikov, do česar je prišlo z uveljavitvijo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, pomeni poseg v z Ustavo zagotovljeno neodvisnost sodnikov.

Ker tudi številni mednarodni dokumenti na primer Priporočilo (94)12 Sveta ministrov Sveta Evrope o neodvisnosti sodstva, Evropska sodniška listina, Mnenje št. 1 Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov in Univerzalna sodniška listina določajo standarde sodniške neodvisnosti, bo SSD o teh posegih seznanilo Evropsko sodniško združenje, ki je do sedaj v podobnih primerih že zavzelo stališče.

Z novo plačno reformo je popolnoma porušeno razmerje med vejami oblasti, ki mora v skladu s pridobitvami parlamentarne demokracije temeljiti na enakopravnosti. Snovalci plačne politike se očitno ne zavedajo, kako zelo podcenjujejo sodniški poklic, ko ga na spodnji meji rangirajo za 15 plačnih razredov nižje od funkcionarjev zakonodajne veje oblasti.

Začudeni smo nad odnosom do sodstva, ki smo ga deležni predvsem s strani izvršilne veje oblasti. Ta s svojimi dejanji (nespoštovanje odločbe Ustavnega sodišča v zvezi s prepovedjo znižanja plač sodnikov, z izjavami za medije, ki so podcenjujoče in prezirljive), ruši avtoriteto sodstva, kar rezultira tudi v nespoštljivem in ignorantskem odnosu državljanov do sodstva.

Nesprejemljiva je strukturna sprememba v plačnem sistemu, ki jemlje pridobljene pravice in plačni položaj starejšim in izkušenim sodnikom na račun mlajših sodnikov, zlasti začetnikov na okrajnih in okrožnih sodiščih. Razmerja so porušena ne le med vejami oblasti, pač pa tudi znotraj pravosodja, saj smo sodniki v slabšem plačnem položaju kot državni tožilci in državni pravobranilci. Neustaven in krivičen je tudi dvotirni sistem funkcijskih dodatkov. Jasno in odločno odklanjamo vsiljen in konflikten predlog izplačevanja variabilnega dela plače, ki je negativne posledice pokazal že v sistemu nekdanjih temeljnih sodišč. Smo edina veja oblasti katere funkcionarjem se vsiljuje plačevanje po učinku.

Zaradi vsega navedenega smo sodniki prisiljeni opozoriti, da se zakonodajna in izvršilna veja oblasti premalo zavedata, da s takšnim ravnanjem načenjata temelje pravne države.

Ljubljana, 18.1.2008 Slovensko sodniško društvo

Predstavljeno bo stanje v sodstvu in napovedi glede nove plačne reforme.

S spoštovanjem!

PREDSEDNICA SSD

Janja Roblek

1. Evropsko sodniško združenje, ki ga sestavljajo društva iz 38 držav,
2. Iberoameriško sodniško združenje, ki ga sestavljajo društva iz 14 držav,
3. Afriško sodniško združenje, ki ga sestavljajo društva iz 12 držav in
4. Sodniško združenje držav Azije, Severne Amerike in Oceanije (ANAO), ki ga sestavljajo društva sodnikov iz 9 držav.

Glavna naloga Mednarodnega sodniškega združenja je varovanje neodvisnosti sodstva, kot temeljnega predpogoja izvajanja sodniške funkcije in varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Mednarodno sodniško združenje kot nepolitična in nevladna mednarodna organizacija ima visok moralni in strokovni ugled tako pri različnih mednarodnih organizacijah, kot tudi v državah samih. Ima status posvetovalnega organa pri OZN, pri Svetu Evrope in Evropski komisiji.

Izvolitev vrhovne sodnice na Vrhovnem sodišču RS Maje Tratnik za predsednico Mednarodnega sodniškega združenja je veliko priznanje, najprej njej osebno za visoko strokovno in požrtvovalno društveno dejavnost, kakor tudi Slovenskemu sodniškemu društvu, katerega članica je in tudi vodja sekcije za mednarodno sodelovanje, kakor tudi državi Republiki Sloveniji.

Na kongresu Mednarodnega sodniškega združenja je bila za predsednico druge študijske komisije za civilno pravo izvoljena vrhovna sodnica na Vrhovnem sodišču RS mag. Nina Betetto, kar je veliko priznanje njeni dosedanji strokovni angažiranosti, tako doma kot tudi v okviru različnih mednarodnih organizacij.

Stališče združenja je, da je takšna praksa sporna iz več razlogov. Nasprotuje evropskim standardom in predstavlja resno grožnjo za neodvisnost sodnikov.

Prvič: kriteriji, po katerih se ocenjuje primernost posameznega sodnika za plačilo po uspešnosti, niso objektivni in transparentni.

Drugič: taka praksa vzpostavlja skušnjavo dati večjo težo kvantiteti kot kvaliteti. Kriterij produktivnosti, ki temelji na stroških in hitrosti, se ne sme uporabljati za specifično sodniško funkcijo. Kvaliteta sodnih odločb je odvisna od sposobnosti sodnika soditi v posameznih zadevah in ne od števila sodb, ki jih je sposoben izdati v določenem času. Utemeljevati nagrajevanje sodnikov s kriteriji tako imenovane učinkovitosti (kot sta stroški in čas), pomeni nevarnost za poslabšanje kvalitete sojenja. Kvaliteta bo žrtvovana na oltarju količine.

Iz teh razlogov Evropsko sodniško združenje ostro nasprotuje načelu, da del nagrajevanja sodnika predstavlja tudi plačilo po uspešnosti.

RESOLUCIJO lahko preberete tudi v angleškem jeziku.

Prvi dan petek 9.6.2006 bo namenjen izobraževanju, z začetkom ob 11. uri, v soboto 10.6.2006 bo občni zbor društva in piknik.

Oglejte si program Dnevov slovenskega sodstva 2006.

Vse predsednike sodišč vljudno prosim, da sodnikom omogočijo udeležbo na Dnevih slovenskega sodstva 2006.

Vljudno vabljeni!

Predsednica SSD:
JANJA ROBLEK