Izražanje mnenja sodnika o določenem vprašanju v medijih

Ljubljana, 20.5.2010

STALIŠČE

Svet za sodniško etiko je na podlagi 20. člena Pravil Slovenskega sodniškega društva (SD) v zvezi z zahtevo Glavnega odbora SSD z dne 19.3.2010, ki v zahtevi sprašuje:

Ali je sodnikovo javno izražanje mnenja o določenem vprašanju v medijih, ko se sodnik podpiše s sodniškim nazivom poleg imena v skladu s Kodeksom sodniške etike in

Kako naj ravnajo sodniki v primerih izražanja mnenja v

• strokovnih publikacijah ali
• v dnevnem časopisu.

Sprejel naslednje stališče:

Ustava Republike Slovenije v 39. členu vsakomur zagotavlja svobodo izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja.

Kodeks sodniške etike v VII. Načelu – nezdružljivost, določa, da mora sodnik uravnavati svoje zasebne ali javne, plačane in neplačane (pro bono) zunajsodne dejavnosti tako, da ne prihaja v nasprotje s svojimi poklicnimi dolžnostmi ali z ugledom in dostojanstvom sodniškega poklica.

To načelo sodnikom narekuje določeno zadržanost v zasebnem in javnem življenju. Zato ga morajo sodniki upoštevati tudi pri uresničevanju zgoraj navedene zagotovljene ustavne svoboščine.

Če sodnik v medijih pri izražanju mnenja o določenem vprašanju upošteva naslednja načela Kodeksa sodniške etike: načelo neodvisnosti (II), načelo nepristranskosti (III), načelo združljivosti (VI), načelo nezdružljivosti (VII) in načelo ugleda (X), uporaba sodniškega naziva ob imenu ni v nasprotju s Kodeksom sodniške etike.

Ob upoštevanju zgornjega stališča Svet za sodniško etiko ocenjuje, da ni zadržkov, da sodniki pri izražanju mnenja v strokovnih publikacijah uporabljajo sodniški naziv pri imenu. Pri izražanju mnenja v ostalih medijih pa svet uporabo sodniškega naziva pri imenu odsvetuje.

V obeh primerih Svet za sodniško etiko svetuje sodnikom, da pri svojem ravnanju upoštevajo načela Kodeksa sodniške etike.