Predstavitev društva

Slovensko sodniško društvo (SSD) je bilo ustanovljeno aprila leta 1971. Društvo je prostovoljna, nepolitična in nepridobitna organizacija, ki združuje slovenske sodnike, upokojene sodnike in strokovne sodelavce.   Namen društva Namen in naloge društva so predvsem: utrjevanje in varstvo sodnikove neodvisnosti in samostojnosti pri izvrševanju sodniške funkcije; varovanje ugleda, poklicnih in drugih interesov svojih elanov; zavzemanje za spoštovanje pravnih vrednot in doseganje višje stopnje demokratiene pravne kulture; skrb za vsestransko strokovno izobraževanje; razvijanje kolegialnih in prijateljskih odnosov med kolegi; sodelovanje z drugimi organizacijami sodnikov in pravnikov doma in v tujni in velanjevanje v takšne organizacije v domovini in tujini.   Društvo dosega svoj namen: z delovanjem članov, svojih organov in delovnih teles v okviru njihovih pristojnosti in pooblastil; s sprejemanjem stališč o posameznih vprašanjih v zvezi s cilji in nalogami društva, objavljanjem stališč, z dajanjem pobud in predlogov; organiziranjem predavanj, strokovnih srečanj; z izdajanjem in sodelovanjem pri izdajanju publikacij, ki obravnavajo naloge in položaj sodstva; s seznanjanjem članov s sklepi in stališči organizacij v državi in tujini, katerih član je Slovensko sodniško društvo.

Članstvo

Člani društva so lahko sodniki, upokojeni sodniki in strokovni sodelavci, ki izpolnijo in podpišejo izjavo o vstopu v društvo in redno plačujejo članarino, spoštujejo sprejete odločitve organov društva in varujejo ugled društva.

Organizacija društva

Naloge društva izvajajo člani ter organi društva in sekcije. Organi društva so: občni zbor, izvršni odbor, predsednik društva, tajništvo, nadzorni odbor in častno razsodišče. Društvo ima stalni odbor za stike s tujino, in več sekcij po posameznih strokovnih ali drugih interesnih področjih.

OBRAZLOŽITEV SIMBOLA DRUŠTVA

Simbol je sestavljen iz naslednjih oblikovno-simbolnih elementov:

1. stilizirani ponvici tehtnice
   Ponvica tehtnice je stilizirana v enakostranični trikotnik, ki ponavlja simboliko tehtnice - ravnovesje (nepristranskost. Poleg kroga in ostalih n-gonov je trikotnik edini popoln lik. Zato se v ikonografiji velikokrat pojavlja kot simbol boga. Takšen tip predstavljanja izhaja iz platonistične filozofije, ki enači Dobro (absolutno) z Resničnim (z Resnico samo).
2. stilizirana knjiga
   Knjiga - Codex kot taka je zelo nedvoumen simbol, ki ne rabi dodatne razlage. Vendar je v tem primeru stilizirana kot grafični element za morje v Slovenskem grbu. Zato je ta simbol več kot le oznaka za legalnost, saj aludira tako na lokalnost kot na univerzalnost (vsaj znotraj zahodnega koncepta sveta in družbe).
3. stilizirana roka tehtnice
   Ima le estetsko funkcijo, saj je izpeljanka linij knjige in zaključuje znak v celoto.
4. zapis imena društva
   Znak kot celota je zanimiv, saj tako grafično kot vsebinsko povezuje tradicijo, ki izhaja iz idejnih začetkov evropske misli (tako pravne kot filozofske), in sodobnost, kot tudi lokalnost in univerzalnos