Nagovor predsednice društva gsp. Janje Roblek na slavnostni akademiji ob 40. letnici  delovanja Slovenskega sodniškega društva

Spoštovani predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk,
spoštovani gostje,
spoštovane kolegice in kolegi!

 
Slovensko sodniško društvo praznuje zavidljiv jubilej – 40 - letnico. Ustanovljeno je bilo 24.4.1971 na Otočcu pri Novem mestu, kot prostovoljna, nepolitična, nepridobitna in profesionalna organizacija slovenskih sodnic in sodnikov. Čeprav časi društvenemu delovanju niso bili naklonjeni, je iniciativni odbor v luči novih ustavnih amandmajev in ob podpori takratnega predsednika Izvršnega sveta Staneta Kavčiča v letu 1971 vendarle uspel prepričati pristojne organe o pomembnosti ustanovitve sodniškega društva, kot profesionalnega združenja. Že od vsega začetka je društvo poudarjalo, da je takšna organizacija nepogrešljiva za oblikovanje in utrjevanje lika sodnika kot samostojnega in neodvisnega nosilca sodne funkcije, ki se v polni meri zaveda svoje odgovornosti državljanu in družbi, da je sodnik pri svojem odločanju vezan le na ustavo in zakone in ne na morebitna navodila, kako odločiti v konkretni zadevi in nujnost sprememb v odnosu družbe in njenih predstavnikov do sodstva in sodnikov, nasprotovalo je pavšalnim kritikam dela sodnikov in sodišč in poudarilo, da je sprememba odnosa javnosti do sodstva in sodnikov nujna, vendar mogoča šele, ko se bo spremenil odnos najvišjih predstavnikov družbene skupnosti – drugih dveh vej oblasti - do sodstva in sodnikov. Hkrati je poudarilo, da se sodniki sami zavedajo svoje odgovornosti in skrbi za učinkovito izvajanje sodne funkcije. Za to pa je potrebno zavzeto delo, stalno izobraževanje ter utrjevanje lika sodnika kot samostojnega in neodvisnega nosilca sodne funkcije. V tej luči je še posebej pomembno sprejetje Kodeksa sodniške etike že v oktobru 1972. Kodeks sodniške etike je bil edini takšen kodeks ne le na območju nekdanje SFRJ, ampak tudi edini v „nekapitalističnih“ državah in eden redkih v svetu. Že takrat so v društvu razmišljali o trajnem mandatu sodnikov kot garantu za resnično neodvisnost sodnika pri sojenju.

V drugi polovici osemdesetih let, ko so se že nakazovale spremembe političnega sistema, je Slovensko sodniško društvo odigralo zelo pomembno vlogo. Vztrajno, uporno, predvsem pa z jasnimi argumenti, se je po svojih predstavnikih zavzemalo za trajni mandat sodnikov kot ključnega garanta neodvisnosti sodnika in sodstva. Prizadevanja in argumenti so rodili sadove in končno smo v novi Ustavi Republike Slovenije sodniki le dobili z ustavo zagotovljen trajni sodniški mandat. Prav tako je bila ustanovitev Sodnega sveta izključno ideja društva, ki se je glede na številne pretekle izkušnje, še kako dobro zavedalo pomena in vloge takšnega organa „sui generis“ kot garanta neodvisnosti sodnikov.

V sodniškem društvu se zavedamo, da neodvisnost sodnika ne pomeni samo pravice ampak nosi s seboj tudi veliko odgovornost. Zato je pomembna vloga Sveta za sodniško etiko, ki s svojimi mnenji spodbuja sodnike k doslednemu spoštovanju Kodeksa sodniške etike.

Sodnik je pri opravljanju sodniške funkcije neodvisen, vezan le na ustavo in zakone. Pri svojem delu mora delovati v skladu s položajem nosilca državne oblasti in na način, ki se pričakuje od najodgovornejših državljanov. Svoje poklicno poslanstvo mora opravljati skrbno, vestno, prizadevno, strokovno, vzorno in pokončno, pri čemer varuje osebno dostojanstvo vsakogar. Biti mora neodvisen od socialnih, ekonomskih, političnih in drugih zunanjih pritiskov ter hkrati od drugih sodnikov in nosilcev sodne in pravosodne uprave. Zato ne sme dovoliti nobenih posegov v neodvisnost, niti takih, ki bi ogrožali njegov status. Neodvisen mora biti tudi od kakršnihkoli neposrednih ali posrednih navodil, vplivov, spodbud, groženj, pritiskov ali vmešavanja v proces njegovega odločanja, ne glede na to, zakaj in od kod taki nedovoljeni posegi izvirajo.

Sodnik ni uradnik, ni reševalec spisov na akord, pač pa samostojen, neodvisen, visoko izobražen sodnik odprtega duha, ki deli in ustvarja pravo in pravico. Le sodnik ima po ustavi pristojnost razsojati v sporih, ki jih državljani ne znajo ali ne zmorejo rešiti sami. Neodvisnost ni privilegij sodnika, ni nekaj za vselej danega, ampak pravica udeležencev v sodnih postopkih, ki jim zagotavlja nepristranost odločitve. Le-ta ni vedno po volji udeležencev postopka. A eno temeljnih načel sodobnih demokratičnih držav je prav spoštovanje sodnih odločb, čeprav se udeleženci postopkov z njimi ne strinjajo. Drugo pomembno načelo pa je načelo delitve oblasti, ki pomeni, da so zakonodajna, izvršilna in sodna veja oblasti medsebojno ločene, zadostno neodvisne in da je med njimi vzpostavljeno ravnotežje, ki zagotavlja, da vsaka deluje izključno znotraj svojih pristojnosti, nad vsemi državnimi akti pa je vzpostavljen sodni nadzor. Sodstvo je tisto, ki odloča ali so akti različnih vej oblasti v skladu z zakonom, drugi dve veji oblasti pa sta zavezani takšno odločitev spoštovati. Le zavzeto in visoko strokovno delo sodnika in spoštovanje sodnih odločb s strani vseh udeležencev v postopkih, tudi predstavnikov drugih dveh vej oblasti, sta gradnika, ki vodita k dvigu avtoritete sodstva, ki je v vsaki demokratični pravni državi nujna. Prav to je temeljno vodilo društva že od ustanovitve dalje in bo aktualno tudi v prihodnje.

Vsako obdobje v delovanju društva je prinašalo nove izzive in sodniško društvo je s svojim zavzetim delovanjem in doslednim zavzemanjem za temeljna načela, ki si jih je zapisalo v svoja pravila, pomembno vplivalo na razvoj sodstva v Sloveniji.

Tudi v bodoče so pred društvom številni novi izzivi in naloge, ki si jih je zadalo v svojih pravilih. Zagotovo je na prvem mestu utrjevanje in varstvo sodnikove neodvisnosti in samostojnosti pri izvrševanju sodniške funkcije, v vseh treh komponentah: statusni, materialni in funkcionalni neodvisnosti, ki ni nekaj za vselej danega, pač pa se je zanjo vedno znova potrebno prizadevati. Vsaj o tem vprašanju pričakujemo tesno sodelovanje z Vrhovnim sodiščem in Sodnim svetom, saj imamo na tem področju enake interese. Prav tako si bo društvo še naprej prizadevalo za utrjevanje lika sodnika kot samostojnega in neodvisnega nosilca sodne funkcije, ki se zaveda svoje odgovornosti in ki ravna skladno s Kodeksom sodniške etike. Le sodnik, ki ima bogato znanje, ki je vsestransko razgledan, lahko suvereno odloča v konkretnih zadevah, zato se bo društvo še naprej intenzivno angažiralo na področju izobraževanja sodnikov. Opozarjalo bo na dolžnost spoštovanja in izvrševanja odločb ustavnega in rednih sodišč, tako drugi dve veji oblasti kot vse druge udeležence sodnih postopkov. Še naprej bo intenzivno sodelovalo z organizacijami sodnikov in pravnikov doma in v tujini ter skrbelo za razvijanje kolegialnih in prijateljskih odnosov med kolegi, kar je v današnjem času še posebej pomembno.

Čeprav nekateri menijo, da društvo kot profesionalno združenje v 21. stoletju ni več aktualno, naj opozorim, da tako Priporočilo Sveta Evrope iz leta 1994, kakor tudi v letu 2010 sprejeto Priporočilo Sveta ministrov Sveta Evrope o neodvisnosti, učinkovitosti in odgovornosti sodnikov izrazito poudarjata pomen sodniških društev kot profesionalnih združenj za varovanje sodnikove neodvisnosti in odgovornosti ter s tem neodvisnosti sodstva kot temeljne podstati vsake demokratične pravne države.

Kljub različnim časom je društvo vedno znalo najti pot in se dosledno zavzemalo za spoštovanje neodvisnosti sodnika in s tem sodstva ter drugih pravnih vrednot in za doseganje višje stopnje pravne kulture. Trdno smo odločeni svoje delo nadaljevati tudi v prihodnje.

Srečno Slovensko sodniško društvo!