PREČIŠČENO BESEDILO 6. 9. 2018

 

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

1. člen

Slovensko sodniško društvo (v nadaljevanju društvo), ustanovljeno aprila 1971, je nacionalno stanovsko združenje slovenskih sodnic in sodnikov.

Sedež društva je v Ljubljani. 

 

2. člen

Društvo je prostovoljna, nepolitična in nepridobitna organizacija, ki deluje v javnem interesu.

Društvo deluje na podlagi Pravil in v skladu s predpisi o društvih.

 

3. člen

Delo društva je javno.

 

II. NAMEN IN NALOGE DRUŠTVA

 

4. člen

Namen in naloge društva so predvsem:

  • varovanje in utrjevanje sodnikove neodvisnosti in nepristranosti ter samostojnosti pri izvrševanju sodniške funkcije;

  • varovanje ugleda, poklicnih in drugih stanovskih interesov svojih članov;

  • varovanje človekovih pravic;

  • razvoj demokracije;

  • zavzemanje za spoštovanje pravnih vrednot, temeljnih človekovih pravic in svoboščin ter za doseganje višje stopnje demokratične pravne kulture;

  • skrb za strokovno izobraževanje;

  • razvijanje kolegialnih in prijateljskih odnosov med člani;

  • sodelovanje in povezovanje z drugimi organizacijami sodnikov in pravnikov doma in v tujini;

  • včlanjevanje v takšne organizacije doma in tujini.

5. člen

Društvo dosega svoj namen:

  • z delovanjem članov, svojih organov in delovnih teles v okviru njihovih pristojnosti in pooblastil;

  • s sprejemanjem stališč o posameznih vprašanjih v zvezi s cilji in nalogami društva, objavljanjem stališč, z dajanjem pobud in predlogov;

  • organiziranjem predavanj, strokovnih srečanj;

  • z izdajanjem in sodelovanjem pri izdajanju publikacij, ki obravnavajo naloge in položaj sodstva;

  • s seznanjanjem članov s sklepi in stališči organizacij v državi in tujini, katerih član je Slovensko sodniško društvo,

  • z vključevanjem v mednarodne in nacionalne projekte.

Društvo opravlja naslednje dejavnosti:

  • J58.110 izdajanje knjig;

  • J58.130 izdajanje časopisov;

  • J58.140 izdajanje revij in druge periodike;

  • J58.190 drugo založništvo.

  • M69.103 druge pravne dejavnosti;

  • M72.200 raziskovalno in razvojno dejavnostjo na področju družboslovja in humanistike;

  • P85.590 drugo nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje;

  • S94.120 dejavnost strokovnih združenj,

III. ČLANSTVO

6. člen

Člani društva so:

  1. sodnice in sodniki, ki izpolnijo in podpišejo izjavo o vstopu v društvo ter

  2. upokojeni sodniki in sodnice, ki podpišejo izjavo o nadaljevanju članstva oziroma vstopu v članstvo.

 

7. člen

Pravice člana društva so predvsem:

  • da voli in je voljen v vse organe društva;

  • da sodeluje pri delu organov in delovnih teles društva;

  • da je seznanjen z delovanjem društva ter sklepi in drugimi odločitvami njegovih organov in delovnih teles.

Dolžnosti člana društva so:

  • varovanje neodvisnosti in nepristranosti sodnika in sodstva

  • spoštovanje Pravil društva in Kodeksa sodniške etike

  • spoštovanje sprejetih odločitev organov in delovnih teles društva;

  • varovanje ugleda društva;

  • redno plačevanje članarine.

8. člen

Članstvo v društvu preneha:

  • z izstopom;

  • s prenehanjem sodniške funkcije, razen v primeru iz točke b) 6. člena Pravil

  • z izključitvijo.

Član izstopi iz društva tako, da o tem pisno obvesti tajništvo.

 

9. člen

Iz članstva se lahko izključi član:

  • ki več kot šest mesecev zaporedoma neupravičeno ne plačuje članarine;

  • ki deluje v nasprotju s Pravili društva in s tem škoduje ugledu društva.

10. člen

Za častnega člana društva je lahko imenovan vsak državljan Republike Slovenije ali tuj državljan, ki pomembno prispeva k razvoju slovenskega sodstva ali društva.

Častno priznanje se lahko podeli članu za dolgoletno uspešno opravljanje nalog v zvezi z delovanjem društva.

 

IV. ORGANIZACIJA DRUŠTVA, NAČIN VOLITEV ORGANOV DRUŠTVA IN NJIHOVA MANDATNA DOBA

 

11. člen

Naloge društva izvajajo člani in organi društva ter sekcije.

Organi društva so:

  • občni zbor

  • glavni odbor

  • predsednik društva

  • podpredsednika društva

  • izvršilni odbor

  • generalni sekretar društva

  • nadzorni odbor in

  • svet za sodniško etiko.

Mandat predsednika društva, podpredsednikov društva in članov glavnega odbora, izvršilnega odbora, nadzornega odbora, sveta za sodniško etiko in generalnega sekretarja društva traja 4 leta.

Glavni odbor lahko po posameznih strokovnih in interesnih področjih članov ustanovi sekcije.

Glavni odbor lahko za izvajanje posameznih kratkotrajnih nalog ustanovi delovna telesa.

Člani lahko sodelujejo v več sekcijah, zlasti: civilni, gospodarski, kazenski, kazensko-mladoletniški, preiskovalni, delovni in socialni, upravni, prekrškovni, športni in sekciji upokojenih sodnikov.

Sekcijo vodi njen predsednik, ki tudi določi način dela sekcije.

Poslovnik o delu organov društva, razen občnega zbora, sprejme glavni odbor.

 

12. člen

Najvišji organ društva je občni zbor, ki ga sestavljajo vsi člani.

Občni zbor odloča o temeljnih vprašanjih društva, zlasti pa:

  • sprejema pravila društva, njihove spremembe in dopolnitve;

  • sprejema kodeks sodniške etike;

  • sprejema poslovnik občnega zbora, njegove spremembe in dopolnitve;

  • sprejema pravilnik o častnem članstvu in o podelitvi častnih priznanj;

  • voli in razrešuje člane glavnega odbora, predsednika društva, dva podpredsednika društva in člane nadzornega odbora ter člane sveta za sodniško etiko;

  • sklepa o poročilih organov društva;

  • sprejema temeljne programske usmeritve društva za čas do naslednjega rednega zasedanja;

  • sprejme finančni načrt, zaključni račun in letno poročilo društva

  • odloča o prenehanju društva;

  • odloča o pritožbah proti sklepom in odločitvam glavnega odbora;

  • odloča o vključevanju v organizacije pravnikov doma in v tujini;

  • odloča o drugih vprašanjih v zvezi z delovanjem društva.

13. člen

Redni občni zbor skliče glavni odbor vsaki dve leti, najmanj 15 dni pred zborom z navedbo kraja, časa in dnevnega reda zbora na način, da so seznanjeni vsi člani društva.

Izredni občni zbor skliče glavni odbor na lastno pobudo, na zahtevo izvršilnega odbora ali na pisno zahtevo najmanj četrtine članov.

Izjemoma lahko občni zbor zaseda na korespondenčni seji, pri čemer za sklic in odločanje veljajo enaka pravila kot za sklic in odločanje na rednem občnem zboru.

Na korespondenčni seji ni mogoče odločati o volitvah in razrešitvah članov organov društva.


 

14. člen

Občni zbor je sklepčen, če se ga ob uri, za katero je sklican, udeleži najmanj četrtina članov, po polurni preložitvi pa ne glede na število navzočih.

Občni zbor sprejema sklepe z večino glasov navzočih članov.

Če občni zbor odloča o prenehanju društva, lahko sprejme veljavno odločitev, če je navzočih najmanj polovica članov društva in za odločitev glasujeta najmanj dve tretjini navzočih.

Občni zbor praviloma odloča z javnim glasovanjem, lahko pa se odloči tudi za tajno glasovanje.

 

15. člen

Glavni odbor sestavljajo predsednik društva, podpredsednika društva in izvoljeni člani.

Za izvolitev v glavni odbor društva predlagajo:

  • z območja posameznega okrožnega sodišča na vsakih začetih 40 sodnikov – članov društva po enega kandidata,

  • sodniki delovnih in socialnega sodišča 2 kandidata,

  • sodniki vsakega višjega sodišča, Višjega delovnega in socialnega sodišča in Upravnega sodišča RS po enega kandidata,

  • sodniki Vrhovnega sodišča RS enega kandidata in

  • upokojeni sodniki 2 kandidata

Ne glede na določilo prejšnjega odstavka predlagajo po enega kandidata izmed okrajnih sodnikov – članov, sodniki okrajnih sodišč z območja posameznega višjega sodišča.

Glavni odbor opravlja predvsem naslednje naloge:

  • sprejema usmeritve in stališča za uresničevanje namena in nalog društva iz 4. člena pravil ter organizira oblike dela za izvajanje nalog društva in uresničevanje programa društva;

  • obravnava predloge in sprejema stališča na zahtevo članov v primerih, ko je ogrožena njihova neodvisnost pri opravljanju sodniške funkcije ali so drugače prizadete njihove pravice in ugled;

  • sprejme poslovnik o svojem delu,

  • sprejme program dela za tekoče mandatno obdobje na predlog predsednika društva;

  • daje obvezno razlago pravil društva;

  • imenuje generalnega sekretarja,

  • odloča o izključitvi člana iz društva;

  • odloča o višini članarine.

Glavni odbor se sestaja najmanj trikrat letno. Na pisno zahtevo četrtine članov glavnega odbora je sklic seje glavnega odbora obvezen.

 

16. člen

Glavni odbor izvoli in razrešuje izmed svojih članov štiri člane izvršilnega odbora.

Glavni odbor imenuje blagajnika - zakladnika društva izmed članov društva.

 

17. člen

Društvo ima žig okrogle oblike z napisom Slovensko sodniško društvo.

 

18. člen

Predsednik društva zastopa in predstavlja društvo.

Predsednik društva je lahko izvoljen dva zaporedna mandata.

Predsednik društva skrbi, da poteka delo organov društva v skladu s pravili, sprejetimi programi in sklepi, sklicuje in vodi seje glavnega in izvršilnega odbora in opravlja druge naloge po sklepu občnega zbora ali glavnega odbora društva.

 

19. člen

Društvo ima dva podpredsednika, ki pomagata predsedniku društva pri vodenju društva in ga nadomeščata, kadar je le-ta odsoten ali zadržan.

Podpredsednika, ob odsotnosti in zadržanosti predsednika društva, le tega nadomeščata menjaje, v skladu z dogovorom s predsednikom društva

 

20. člen

Izvršilni odbor društva sestavljajo predsednik društva, dva podpredsednika društva in štirje izvoljeni člani glavnega odbora.

Izvršilni odbor izvaja sklepe in odločitve občnega zbora in glavnega odbora, skrbi za redno izvajanje nalog društva ter vodi evidenco članov društva.

 

21. člen

Za izvrševanje poslovanja društva glavni odbor lahko imenuje generalnega sekretarja društva izmed članov društva.

Generalni sekretar društva vodi delo strokovne službe društva, pripravlja gradiva za seje organov društva, skrbi za informiranje članov, pripravlja izjave za javnosti, pripravlja strokovne tekste in koordinira delo članov, komisij in odborov društva, koordinira pripravo novih zakonov in drugih predpisov ter pripomb oz. amandmajev k le-tem, pripravlja odgovore na različne vprašalnike, ki zadevajo dejavnost društva, tudi za različne mednarodne organizacije in združenja, kjer je društvo aktivno vključeno, koordinira domače ali mednarodne projekte, ki jih vodi ali v katerih sodeluje društvo ter opravlja druge naloge po navodilu predsednika društva glavnega ali izvršilnega odbora društva.

 

22. člen

Administrativno tehnična opravila lahko društvo zaupa drugim osebam.

 

23. člen

Blagajnik – zakladnik skrbi za finančno poslovanje društva.

 

24. člen

 Nadzorni odbor ima pet članov, ki izmed sebe izvolijo predsednika.

Seje nadzornega odbora sklicuje in vodi predsednik nadzornega odbora.

Na pisno zahtevo tretjine članov nadzornega odbora je sklic seje nadzornega odbora obvezen.

Naloga nadzornega odbora je nadzorovati materialno in finančno poslovanje društva. Odbor enkrat letno pregleda materialno in finančno poslovanje društva, o čemer poroča na rednem občnem zboru.

 

25. člen

 Svet za sodniško etiko ima pet članov, ki izmed sebe izvolijo predsednika.

Svet za sodniško etiko svetuje članom društva glede vprašanj sodniške etike in sprejema stališča o spoštovanju Kodeksa sodniške etike.

 

V. SREDSTVA DRUŠTVA

 

26. člen

Viri finančnih in materialnih sredstev društva so: članarina, volila in dohodki prireditev, publikacij in strokovne dejavnosti, sredstva iz javnih razpisov in pozivov za črpanje javnih sredstev.

 

27. člen

Izvršilni odbor sestavlja finančni načrt, ki ga potrdi glavni odbor. Po poteku koledarskega leta predloži glavnemu odboru zaključni račun.

Naloge za izplačila v mejah finančnega načrta dajejo predsednik, podpredsednika, blagajnik – zakladnik društva ali drugi pooblaščeni člani izvršilnega odbora.

Naloge za izplačila sopodpišeta dve pooblaščeni osebi.


 

28. člen

Vsak član ima pravico da vpogleda v finančno dokumentacijo društva.

 

VI. PRENEHANJE DRUŠTVA

 

29. člen

Društvo preneha, če občni zbor sprejme sklep o prenehanju društva.

Preostalo premoženje društva pripade Zvezi društev pravnikov Slovenije, Poljanski nasip 2, Ljubljana.

 

VII. ZAGOTAVLJANJE JAVNOSTI DELA DRUŠTVA

 

30. člen

Društvo zagotavlja javnost svojega dela z objavami na spletni strani društva, v strokovnih glasilih ali v drugih medijih.

 

VII. PREHODNE DOLOČBE

 

31. člen

Slovensko sodniško društvo je po ustanovitvi aprila 1971 delovalo po pravilih takrat sprejetega statuta. Ta statut je bil na drugem rednem občnem zboru dne 26.6.1975 usklajen z določbami Zakona o društvih in preimenovan v „Pravila slovenskega sodniškega društva“.

 

32. člen

Pravila Slovenskega sodniškega društva, sprejeta na rednem občnem zboru 26.6.1975 so bila spremenjena na izrednem občnem zboru dne 10. junija 2004, 6. decembra 2013 in 6. septembra 2018.

 

33. člen

Te spremembe in dopolnitve Pravil začnejo veljati dne 6. septembra 2018, ko jih je sprejel izredni občni zbor v prečiščenem besedilu.

Pristopna izjava

V Slovensko sodniško društvo se lahko včlanite s pristopno izjavo, ki jo pošljete na naslov društva.

Aktualno
18. april, 2019
V Slovenskem sodniškem društvu (SSD) s podrobnostmi o pritiskih na sodnika Radonjića nismo seznanjeni, zato jih težko komentiramo. Na načelni ravni pa izpostavljamo, da smo sodniki zavezani sojenju zgolj po ustavi in zakonih in da so vsakršni pritiski na sodnika, kako naj vodi postopek in kako naj razsodi, ...

 

Koristne povezave

 

Kontaktni podatki

 

E-novice

 



 

Sedež društva je v sodni palači v Ljubljani.

 

Slovensko sodniško društvo,
Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana
Slovenija

 

Tel.:  +386 1 366 44 11

Faks: +386 1 366 45 64
E-pošta: sodnisko.drustvo@sodisce.si

 

Prijavite se na e-novice in bodite med prvimi obveščenimi.